Merila za oceno ponudb na javnem razpisu
Zakon o javnem naročanju (ZJN-3) v 1. odstavku 84. člena določa, da se javno naročilo odda na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe. Kaj je v konkretnem primeru ekonomsko najugodnejša ponudba je odvisno od meril, ki jih javni partner uporabi v postopku javnega naročanja. Izkušnje kažejo, da uporaba najnižje cene kot edinega merila za opredelitev ekonomsko najugodejše ponudbe ponavadi ne vodi tudi do smotrnejše rabe javnih sredstev, kar je sicer cilj javnega naročanja. Razlog za to je dejstvo, da je cena samo eno od meril, ki vplivajo na odločitev o nakupu, in da ima javni partner zlasti pri zahtevnejših javnih naročilih običajno tudi dodatne zahteve, ki morajo biti upoštevane v postopku javnega naročanja skozi dodatno oblikovana merila.
Nobenega dvoma ni, da je uporaba večih meril, ki so prilagojena posameznemu zahtevnejšemu javnemu naročilu, precej bolj temeljita, vseobsežna in superiorna z vidika argumentiranja ekonomske upravičenosti investicije, a je ob tem tudi precej bolj kompleksna in zahtevna za naročnika. Postopek javnega naročanja je namreč možno konsistentno in strokovno utemeljeno izpeljati le ob argumentiranem oblikovanju meril za oceno ponudbe, ti pa so odvisni od ekonomske analize, v kateri morajo biti posamezni ekonomski učinki investicije pravilno finančno ovrednoteni. Zavedanje javnega partnerja, koliko posamezno merilo za oceno ponudb prispeva k celotnim stroškom določene investicije, je z ekonomskega vidika ključno za določitev najboljše ponudbe in uspešno izvedbo javnega razpisa.
Katera merila bodo uporabljena v javnem razpisu in kakšna bo utež posameznega merila je odvisno od potreb javnega partnerja in od ekonomske analize. Slednja bo pokazala, katera merila finančno najbolj vplivajo na končni strošek investicije in bodo dobila tudi temu ustrezno utež. Ker je vsak investicijski projekt zgodba zase, je moč pričakovati, da bodo pri vsakem projektu prišla v ospredje druga merila z drugačnimi utežmi, kakor so pač prilagojena posameznemu projektu.
Tisti učinki, ki so za naročnika bolj pomembni, imajo na javnem razpisu tudi večjo utež. Na podlagi opravljene ekonomske analize in izračunanih finančnih vrednosti posameznih učinkov se nato oblikuje obrazec za zajem podatkov, ki ga morajo izpolniti ponudniki na javnem razpisu. Tako pripravljen obrazec omogoča strokovno argumentirano in konsistentno vrednotenje ponudb na javnem razpisu. Na koncu je zmagovalec na javnem razpisu ponudnik, ki je najugodnejši ob upoštevanju vseh povezanih ekonomskih učinkov. Oziroma z drugimi besedami, zmaga ponudnik, katerega izdelek morda ni najcenejši, bo pa z vsemi ovrednotenimi spremljajočimi okoliščinami in ekonomskimi učinki povzročil naročniku najnižje stroške.
