Garancija minimalnih prihodkov

Garancija minimalnih prihodkov

Garancija minimalnih prihodkov (GMP) predstavlja eno izmed najbolj atraktivnih rešitev za tvegane infrastrukturne JZP projekte, pri katerih je prihodek zasebnega partnerja odvisen od bodoče uporabe novo zgrajene infrastrukture. Takšen tipičen primer je projekt izgradnje in upravljanja avtoceste, kjer po njeni izgradnji zasebni partner ustvarja prihodke z zaračunavanjem cestnine njenim uporabnikom, je pa koncept GMP uporaben v katerem koli projektu javno-zasebnega partnerstva, kjer zasebni partner ustvarja prihodke s pomočjo novo zgrajene infrastrukture. V omenjenih projektih je ključno tveganje negotovost števila bodočih uporabnikov novo zgrajene infrastrukture in posledična negotovost glede bodočih prihodkov. Vprašanje postane še bolj zapleteno v državah z visoko volatilnostjo rasti BDP, prometa, uporabnikov ali katere koli druge spremenljivke, ki je ključna za izračunavanju bodočih prihodkov zasebnega partnerja.

V skladu s Garancijo minimalnih prihodkov, javni partner zagotovi zasebnemu partnerju minimalno višino prihodkov v koncesijskem obdobju. Letna finančna obveznost javnega partnerja je tako opredeljena kot razlika med minimalno višino prihodkov, dogovorjeno v koncesijski pogodbi, in dejansko višino ustvarjenih prihodkov v posameznem letu. V praksi to pomeni, da bo javni partner vsako leto, ko zasebni partner ne bo dosegel predhodno dogovorjene minimalne višine prihodkov, temu izplačal razliko med minimalno višino prihodkov in dejansko ustvarjenimi prihodki. Vsota sedanjih vrednosti izplačanih garancij skozi celotno obdobje koncesije predstavlja skupno finančno obveznost javnega partnerja iz naslova podeljene Garancije minimalnih prihodkov za določen infrastrukturni JZP projekt. S podelitvijo GMP javni partner povečuje denarni tok projekta, znižuje projektno tveganje, povečuje ekonomsko izvedljivost projekta in ga dela bolj privlačnega za zasebnega partnerja. Potrebno je poudariti, da ima Garancija minimalnih prihodkov veliko različic in da je lahko osnova za izračun finančne obveznosti kateri koli finančni kazalec, postavka ali spremenljivka, ki je dogovorjen med partnerjema, kot na primer dejanski prihodek, število vozil, EBITDA, EBIT, dobiček ali izguba, stroški upravljanja ali vzdrževanja ipd.

Predstavljamo tri glavne variante Garancije minimalnih prihodkov, ki se postopno nadgrajujejo:

• Varianta, kjer je javni partner zavezan zasebnemu partnerju izplačati znesek, ki ustreza razliki med predhodno dogovorjeno minimalno višino prihodkov in dejansko ustvarjenimi prihodki (prodajna opcija zasebnega partnerja);

• Varianta, kjer je javni partner zavezan zasebnemu partnerju izplačati znesek, ki ustreza razliki med predhodno dogovorjeno minimalno višino prihodkov in dejansko ustvarjenimi prihodki, v zameno pa je zasebni partner zavezan javnemu partnerju izplačati prihodke, ki presegajo določeno predhodno dogovorjeno višino (prodajna opcija zasebnega partnerja in nakupna opcija javnega partnerja);

• Varianta, kjer je javni partner zavezan zasebnemu partnerju izplačati znesek, ki ustreza razliki med predhodno dogovorjeno minimalno višino prihodkov in dejansko ustvarjenimi prihodki, v zameno pa je zasebni partner zavezan javnemu partnerju izplačati prihodke, ki presegajo določeno predhodno dogovorjeno višino, pri čemer sta oba partnerja upravičena le do določenega odstotka ugotovljenega manjka oziroma presežka prihodkov (prodajna opcija zasebnega partnerja z omejitvijo in nakupna opcija javnega partnerja z omejitvijo)

1. PRODAJNA OPCIJA ZASEBNEGA PARTNERJA

V prvi varianti Garancije minimalnih prihodkov je javni partner zavezan zasebnemu partnerju izplačati znesek, ki ustreza razliki med predhodno dogovorjeno minimalno višino prihodkov in dejansko ustvarjenimi prihodki. Graf 1 prikazuje na x-osi prihodke iz cestnin zasebnega partnerja, medtem ko y-os prikazuje finančne obveznosti javnega partnerja iz naslova podeljene garancije. Polje omejeno s točkami 1, 1′ in 2′ predstavlja primere, kjer so dejansko ustvarjeni prihodki manjši od predhodno dogovorjene minimalne višine prihodkov in kjer bo moral javni partner izplačati garancijo v višini ugotovljenega manjka. Od točke 2′ naprej (v desno) se prihodki zasebnega partnerja povečujejo brez omejitev. Višina možnih prihodkov zasebnega partnerja je tako določena s točkami 1′, 2′ in 3′.

Graf 1: Prodajna opcija zasebnega partnerja

Garancija minimalnih prihodkov, ki jo javni partner podeli zasebnemu partnerju, je ena od realnih opcij in ima z vidika zasebnega partnerja lastnosti prodajne opcije. Zasebni partner bo vnovčil prodajno opcijo vsakokrat, ko bodo ustvarjeni prihodki osnovnega instrumenta (v našem primeru avtocesta) nižji od izvršilne cene, ki je v našem primeru določena kot predhodno dogovorjena minimalna višina prihodkov. Garancija minimalnih prihodkov zvišuje vrednost projekta, saj zagotavlja zasebnemu partnerju minimalno višino prihodkov.

2. PRODAJNA OPCIJA ZASEBNEGA PARTNERJA IN NAKUPNA OPCIJA JAVNEGA PARTNERJA

V drugi varianti je javni partner zavezan zasebnemu partnerju izplačati znesek, ki ustreza razliki med predhodno dogovorjeno minimalno višino prihodkov in dejansko ustvarjenimi prihodki, v zameno pa je zasebni partner zavezan javnemu partnerju izplačati prihodke, ki presegajo določeno predhodno dogovorjeno višino. Graf 2 prikazuje na x-osi prihodke iz cestnin zasebnega partnerja, medtem ko y-os prikazuje finančne obveznosti javnega partnerja iz naslova podeljene garancije. Polje omejeno s točkami 1, 1′ in 2′ predstavlja primere, kjer so dejansko ustvarjeni prihodki manjši od predhodno dogovorjene minimalne višine prihodkov in kjer bo moral javni partner izplačati garancijo v višini ugotovljenega manjka. Vendar pa za razliko od variante 1, kjer prihodki zasebnega partnerja niso bili omejeni, v tem primeru obstaja zgornja meja v obliki nakupne opcije javnega partnerja. V grafu 2 je meja nakupne opcije označena s točkama 3′, 4′ in se kot linija nadaljuje v desno. Višina možnih prihodkov zasebnega partnerja je tako določena s točkami 1′, 2′, 3′ in 4′.

Graf 2: Prodajna opcija zasebnega partnerja in nakupna opcija javnega partnerja

Obveznost zasebnega partnerja po prenosu vseh presežnih prihodkov na javnega partnerja, ima z vidika slednjega vse lastnosti nakupne opcije. Javni partner bo vnovčil nakupno opcijo vsakokrat, ko bodo ustvarjeni prihodki osnovnega instrumenta (v našem primeru avtocesta) višji od izvršilne cene, ki je v našem primeru določena kot predhodno dogovorjena maksimalna višina prihodkov (linija 3′ in 4′).

3. PRODAJNA OPCIJA ZASEBNEGA PARTNERJA Z OMEJITVIJO IN NAKUPNA OPCIJA JAVNEGA PARTNERJA Z OMEJITVIJO

Glavna pomanjkljivost 2. variante je ta, da zasebnega partnerja ne spodbuja k povečevanju prihodkov, ko so ti manjši od predhodno določene minimalne višine prihodkov, saj bo manjko prihodkov v vsakem primeru kril javni partner. Po drugi strani pa zasebni partner tudi ni motiviran zviševati prihodkov, ko se ti približujejo točki 3′, saj bo ne glede na vse vložen trud moral celoten presežek prihodkov prenesti na javnega partnerja.

V 3. varianti Garancije minimalnih prihodkov je javni partner zavezan zasebnemu partnerju izplačati znesek, ki ustreza razliki med predhodno dogovorjeno minimalno višino prihodkov in dejansko ustvarjenimi prihodki, v zameno pa je zasebni partner zavezan javnemu partnerju izplačati prihodke, ki presegajo določeno predhodno dogovorjeno višino, pri čemer sta oba partnerja upravičena le do določenega odstotka ugotovljenega manjka oziroma presežka prihodkov. Posledično javni partner ne pušča zasebnega partnerja brezskrbnega, ampak ga spodbuja k doseganju višjih prihodkov. Tako je javni partner zavezan zasebnemu partnerju izplačati znesek, ki ustreza razliki med predhodno dogovorjeno minimalno višino prihodkov in dejansko ustvarjenimi prihodki, vendar le v določenem predhodno dogovorjenem odstotku. V kolikor se je na primer javni partner zavezal izplačati zasebnemu partnerju 40% manjka prihodkov, bo zasebni partner v primeru, da bodo njegovi dejanski prihodki znašali 90% minimalne višine prihodkov, še zmeraj utrpel izgubo v višini 6% minimalne višine prihodkov. Dejstvo, da javni partner ne bo zavezan povrniti celotnega manjka prihodkov zasebnemu partnerju, bo slednjega spodbudilo, da bo izboljšal upravljanje infrastrukture ali pa da bo sprejel kakšne druge ukrepe z namenom povečanja prihodkov.

Poleg tega je zasebni partner zavezan prenesti na javnega partnerja le določen predhodno dogovorjen odstotek presežnih prihodkov, kar ga motivira k nadaljnjem povečevanju prihodkov.

Graf 3 prikazuje na x-osi prihodke iz cestnin zasebnega partnerja, medtem ko y-os prikazuje finančne obveznosti javnega partnerja iz naslova podeljene garancije. Polje omejeno s točkami 1, 1′ in 2′ predstavlja primere, ko bodo dejanski prihodki nižji od predhodno dogovorjene minimalne višine prihodkov, pri čemer pa le osenčeno polje, omejeno s točkami 1, 5, 2′, predstavlja obveznost javnega partnerja iz naslova podeljene garancije. Polje 5, 1′ in 2 predstavlja manjko prihodkov, ki ga zasebni partner ne bo dobil povrnjenega s strani javnega partnerja. V primeru presežnih prihodkov, le osenčeno polje 3′, 6 in 7 predstavlja del prihodka, ki mora biti izplačan javnemu partnerju, medtem ko polje 3′, 4′ in 6 predstavlja presežen prihodek, ki ostane javnemu partnerju. Višina možnih prihodkov zasebnega partnerja je tako določena s točkami 5, 2′, 3′ in 6.

Graf 3: Prodajna opcija zasebnega partnerja z omejitvijo in nakupna opcija javnega partnerja z omejitvijo

ZAKLJUČEK

Z Garancijo minimalnih prihodkov javni partner omogoči povečanje in stabilizacijo denarnih tokov projekta, kar znižuje njegovo tveganost. Takšen ukrep javnega partnerja sicer izboljšuje ekonomsko izvedljivost projekta in spodbuja zasebnega partnerja k vstopu v javno-zasebno partnerstvo, po drugi strani pa tudi predstavlja potencialno finančno breme za davkoplačevalce. Infrastrukturni JZP projekti imajo ponavadi znatne finančne posledice za obe strani, zaradi česar je izjemno pomembno, da je vrednost javnih spodbud izračunana dosledno in natančno. Izkušnje zadnjega desetletja nas namreč učijo, da podelitev javne spodbude brez izračuna njenih finančnih posledic lahko pripelje tudi do bankrota javnega partnerja.