ICF točkovanje na javnih razpisih

ICF točkovanje na javnih razpisih

Metodologija ICF točkovanja izhaja iz predpostavke, da na javnih razpisih ni možno nenehno zniževati ponujene cene za produkt ali storitev (v nadaljevanju produkt), ne da bi to vplivalo na kakovost produkta.

ICF točkovanje ponujenih cen na javnih razpisih predstavlja bistveno izboljšanje obstoječih načinov vrednotenja ponudb v vseh tistih primerih, kjer cena ni edino merilo izbora. Osnovna ideja ICF pristopa je preprečiti neupravičeno nizke ali visoke ponudbe, s čimer se tekmovanje med ponudniki prenese na vrednotenje preostalih kriterijev izbora, kot je na primer kakovost.

Nova metodologija točkovanja je novost in smo jo v družbi ROC, d. o. o. razvili v sodelovanju z Inštitutom za javno-zasebno partnerstvo, zavod Turjak. ICF točkovanje v celoti odpravlja relativnost obstoječih točkovanj in zagotavlja popolno transparentnost točkovanja ponujenih cen, saj vsak izmed ponudnikov javnega razpisa že pred oddajo ponudbe natančno ve, koliko točk bo prejel za ponujeno ceno.

ICF metodologija temelji na inverzni cotangens funkciji (ICF) in je tako svoje ime dobila po matematični funkciji, ki jo uporabljamo za vrednotenje in točkovanje ponujenih cen.

Glavne prednosti ICF točkovanja so sledeče:

• ODPRAVLJA SUBJEKTIVNOST oziroma vplivanje ponujene cene enega ponudnika na oceno ponudbe drugega ponudnika, kar lahko vodi tudi v špekulacije in zlorabe postopka javnega naročila. Obstoječi načini vrednotenja ponudb namreč temeljijo na primerjavi med prispelimi ponudbami in najnižjo (najvišjo, povprečno) ponudbo ter na izračunavanju razmerij med njimi. Pri ICF je osnova za točkovanje naročnikova ocenjena vrednost produkta in upravičeno odstopanje cene za določen odstotek navzgor in navzdol. Tako si vsak ponudnik lahko iz tabele (primer tabele je koncu članka), ki jo naročnik priloži javnemu razpisu, sam zase vnaprej izračuna, s koliko točkami bo ocenjena njegova ponudba.

• VZPOSTAVLJA TRANSPARENTNOST. Ker si bo vsak ponudnik lahko sam vnaprej izračunal, koliko točk bo dobil s svojo ponudbeno ceno, je ICF pristop precej bolj transparenten od trenutno prevladujočega linearnega modela ocenjevanja. Primer razporeditve točk je razviden iz primera, ki ga prikazujemo v nadaljevanju.

• POVEČUJE SE POMEN INVESTICIJSKE DOKUMENTACIJE. Pomen investicijske dokumentacije je bil do sedaj nekako zanemarjen. Z ICF točkovanjem se to spreminja, saj postane pomembna naročnikova ocena vrednosti investicije in kolikšno odstopanje v vrednosti investicije je še sprejemljivo za zagotavljanje zahtevane kakovosti.

• ODPRAVLJA PARADOKS VRSTNEGA REDA. Zaradi odprave subjektivnosti ni več možen paradoks vrstnega reda. Do omenjenega paradoksa lahko pride v primerih, kjer imamo vsaj 3 ponudnike. Tako se lahko zgodi, da je 2. najboljša ponudba iz formalnega razloga zavrnjena, nakar po novi razvrstitvi do tedaj 3. najboljša ponudba ne postane 2. najboljša, temveč zaradi specifične razporeditve doseženih točk med kakovostjo in ceno postane celo 1. najboljša in s tem zmagovalna ponudba.

OSNOVNI KONCEPT ICF TOČKOVANJA

Spodnji graf prikazuje ICF funkcijo, kjer imamo na x osi ponujeno ceno, na y osi pa dosežene točke glede na ponujeno ceno.

Ocenjena ali predvidena vrednost produkta predstavlja ocenjeno in pričakovano tržno vrednost produkta zahtevane kakovosti, kakor izhaja iz investicijske dokumentacije.

Razpon vrednosti produkta se izraža v odstokih in predstavlja še upravičeno odstopanje v ceni, s katero je še možno doseči določeno kakovost. Tako je na primer lahko ocena naročnika, da bo za produkt zahtevane kakovosti potrebno plačati 100 enot, pri čemer pa dopušča 30 % razpon navzgor in navzdol, kar pomeni, da je možno zahtevano kakovost dobiti tudi za 70-130 enot.

Spodnja upravičena meja predstavlja ocenjeno spodnjo mejo vrednosti produkta zahtevane kakovosti, na primer 70 enot.

Zgornja upravičena meja predstavlja ocenjeno zgornjo mejo vrednosti produkta zahtevane kakovosti, na primer 130.

Osnovna logika ICF točkovanja izhaja iz predpostavke, da ni možno nenehno zniževati cene produkta, ne da bi to začelo vplivati na njegovo kakovost. Posledično ICF točkovanje v večji meri nagrajuje ponudnike, ki ponujajo zahtevano kakovost v opredeljenem razponu, na primer 30 % višje in nižje od predvidene vrednosti investicije in v manjši meri ponudnike, katerih cene presegajo 30 % razpon v obe smeri. Povedano drugače, večina točk na javnem razpisu se podeli v intervalnem razponu 30 % višje in nižje od ocenjene tržne vrednosti produkta. Tako bodo ponudniki, katerih ponujena cena znaša na primer 50 % ocenjene tržne vrednosti, za izredno nizko ceno bili še zmeraj nagrajeni z dodatnimi točkami na razpisu, vendar v precej manjši meri, kot ponudniki, ki bodo ponujali produkte v razponskem intervalu 30 % višje in nižje od predvidene vrednosti investicije. Na ta način se tekmovanje med ponudniki seli na področje kakvosti.

PRIMER

V nadaljevanju prikazujemo izvedbo javnega rapisa z ICF točkovanjem ter primerjavo s klasičnim točkovanjem, kjer so točke posameznih ponudnikov odvisne od najnižje ponujene cene.

1. OSNOVNI PODATKI JAVNEGA RAZPISA

1. Najvišje možno število doseženih točk na javnem razpisu je 100, pri čemer je možno s ceno doseči 60 točk in s kakovostjo 40 točk.

2. Naročnik na podlagi pripravljene investicijske dokumentacije ocenjuje, da je možno na trgu dobiti želeni produkt zahtevane kakovosti za 500 enot, glede na analizo trga pa dopušča, da je zahtevano kakovost možno zagotoviti tudi s ceno, ki za 30 % odstopa od ocenjene tržne vrednosti.

3. Na javni razpis je prispelo 8 ponudb s cenami, kakor so razvidne iz spodnje tabele.

2. ICF TOČKOVANJE

Na podlagi ICF točkovanja se ovrednotijo vse ponujene cene in dobimo razdelitev točk, kakor je razvidna iz spodnje tabele.

Grafično je ICF razdelitev točk glede na ponujene cene razvidna iz spodnjega grafa.

3. KLASIČNO TOČKOVANJE

Na podlagi klasičnega točkovanja se ovrednotijo vse ponujene cene glede na najnižjo ponujeno ceno, pri čemer dobimo razdelitev točk, kakor je razvidna iz spodnje tabele.

Grafično je klasična razdelitev točk glede na ponujene cene razvidna iz spodnjega grafa.

4. PRIMERJAVA RAZDELITVE TOČK MED ICF TOČKOVANJEM IN KLASIČNIM TOČKOVANJEM

Primerjalna razlika v točkovanja med obema metodologijama je razvidna iz spodnje tabele. Kot je razvidno, ICF točkovanje v precej manjši meri nagrajuje nesorazmerno nizke cene, kot pa klasično točkovanje. S tem se daje večji poudarek kakovosti, saj nesorazmerno nizka cena ne zagotavlja več odločilne prednosti, kot pri klasičnem točkovanju. Ob tem je pomembno poudariti, da ICF točkovanje ne kaznuje nesorazmerno nizke ponudbe, saj bo ta še zmeraj dobila na javnem razpisu največ točk, vendar pa precej manj kot pri klasičnem točkovanju.

Razlika med obema točkovanjem je tudi lepo razvidna iz spodnjega grafičnega prikaza. ICF točkovanje nagrajuje ponudbe, ki se gibljejo v pričakovanem cenovnem razponu za zahtevano kakovost.

ZAKLJUČEK

ICF točkovanje predstavlja pomemben korak naprej glede na klasično točkovanje, saj na pomenu dobiva vprašanje kakovosti produkta. Zaradi svoje objektivnosti vodi v večjo transparentnost javnih razpisov, saj ponudniki že pred oddajo ponudbo vedo, koliko točk lahko pričakujejo na javnem razpisu za ponujeno ceno. Poleg tega objektivnost metodologije preprečuje vse tiste primere, kjer je neupravičeno nizka ponudba imela za posledico zmago produkta z dejansko slabšo kakovostjo ali pa je njen namen bil le vnesti zmedo v postopek javnega naročila, saj je bila najnižja ponudba temelj za izračun doseženih točk vseh ostalih ponudnikov.

*Primer tabele, ki jo naročnik objavi skupaj z javnim razpisom in iz katere so razvidne dosežene točke glede na ponujeno ceno